»NLB ima ogromno bazo depozitov, skupaj (z depoziti prebivalcev in podjetij) za okrog 20 milijard evrov. Na te depozite NLB plačuje zelo nizke obresti, po drugi strani pa lahko pri ECB-ju čez noč 'parkira' presežne rezerve po štiriodstotni obrestni meri, kar prinaša odlične donose. To je za banko idealen položaj. Treba je dodati, da je v obdobju nizkih obrestnih mer NLB ogromno naredil pri optimizaciji poslovanja, digitalizaciji, storitvah, ob vsem tem pa zdaj na visoko dobičkonosnost vpliva še omenjena visoka obrestna marža.«
»Likvidnost je še vedno ena večjih težav Ljubljanske borze, kar vpliva tudi na vrednotenja, ki so ugodna, saj vlagatelji dobijo popust na nizko likvidnost. Majhen promet tudi odganja špekulante, ki težko izstopijo iz naložbe. Ljubljanska borza se sicer trudi, da bi popravila likvidnost, več bi lahko storila država. Slovenske delnice so več kot primerne za pokojninska varčevanja, država bi lahko uvedla določene spodbude, ki bi pomagale zvišati likvidnost.«
»Gospodarstva so v dobri kondiciji, potrošniki so vsaj na tej ravni, kot so bili pred korono. Centralne banke imajo torej dovolj alibijev, da jim ni treba zniževati obresti, če bi zaznali popuščanje na trgu dela, pa bi se lahko to hitro zgodilo. Guverner Feda Powell tudi poudarja, da želi inflacijo videti konkretno pod ciljnima dvema odstotkoma, kjer pa trenutno še nismo. Naš osrednji scenarij je torej, da bi Fed obresti lahko začel nižati šele v drugi polovici leta, pozneje bi sledil še ECB.«
»Banke, ki potrebujejo likvidnost, so prisiljene prodajati te obveznice z izgubami. Na drugi strani so bila tehnološka podjetja v letu 2022 soočena s pomanjkanjem virov financiranja, zato so za svoje poslovanje začela porabljati denarna sredstva, deponirana pri bankah.«
»Na svetovnih trgih cena nafte zadnje čase pada, to je odgnalo strah pred recesijo. Neke vrhove smo najbrž doživeli, ne pomeni pa, da bo cena samo padala, veliko bo odvisno od dogovorov.«
